Omemba: Daniel Fellner

»Pri nas tako ravnamo že dolgo, tako da na nižji stopnji že kar nekaj let pobiramo mobilne telefone. Pri prvi uri jih poberemo, po šesti uri jih dijakinje in dijaki dobijo nazaj. Če jih pa potrebujejo za pouk, jih lahko vzamejo in tudi uporabljajo.«

»Ker smo opazili, da je ta zasvojenost pri dijakih že zelo velika. Zdaj je res lepo, da imajo spet čas, da se med sabo pogovarjajo.«

»Odzivi vseh so samo pozitivni.«

»Vsak dan sem šel mimo avtobusne postaje, na kateri je bilo od 15 do 20 otrok in vsak je imel v roki telefon s spuščeno glavo. Ne pogovarjajo in ne igrajo se več, in to nas bi moralo skrbeti. Zato sem se odločil, da vsaj pred ljudske šole postavimo nekakšen zaščitni zid in rečemo: 'Tega mi tukaj nočemo.'«

»V šolah se ukvarjamo s tem, da otroci v prostem času ali takrat, ko so doma, preveč uporabljajo mobilne telefone, potem pa v šole pridejo z motnjami. Opažamo, da je teh motenj vse več: vedenje, težave z avtoritetami, z razvojem možganov.«